Meni so vedno najlepša jutra, ko se prebudim pred vsemi ostalimi, potelovadim v miru in si nato skuham kavo Bialetti. To je trenutek, ko sem sama s seboj. Nekaj čas sem pogrešala to, da se tudi mož ne vstane in spije z menoj kavo, potem pa sem videla, ko se je to nekajkrat zgodilo v bistvu bolj srečna, če zjutraj pijem kavo Bialetti sama. Ne, da si ne bi želela, ampak ko imam ta mir in tišino, ko se lahko posvetim sama sebi in kavi, mi to najbolj odgovarja.
Bilo pa je zanimivo, ko sem najprej težila možu, da naj se prej vstane, da bova skupaj pila kavo, potem pa sem videla, da mi to ne paše. Spraševala sem se, kako naj sedaj to povem možu, da ne bo užaljen, da zjutraj lahko spi in da sem najbolj srečna, če kavo Bialetti pijem sama. Kar nekaj dni nisem upala nič reči. Potem pa sem videla, kako se moj mož zjutraj prej težko vstane in tako odločila, da bom rešila oba. Njega, da bo lahko dlje spal, ker mu je to vseeno bolj odgovarjajo kot pa pitje kave z menoj in sebe, ko bom spet imela ta mir.
Sem namreč človek, ki rad kavo Bialetti pije v tišini, ne rada se zjutraj na veliko pogovarjam in ko je mož z menoj pil kavo je non stop klepetal, to pa mi je šlo na živce.
Končno sem mu povedala eno jutro, ko sem videla, kako težko se prebuja. Šla sem do postelje in mu rekla, da danes lahko spi, ker bom kavo spila sama. Malo mu je bilo čudno, a se mi prav nič trudil, da bi se vseeno stal, tako sva bila zmenjena.
Sedaj imam spet svoja jutra, ko mi v tišini zadiši kava Bialetti in jo spijem v miru, ko še vsi spijo. …